Zgodovina odranskega šolstva

Domov
Kraj Odranci > Zgodovina odranskega šolstva

Zgodovina odranskega šolstva

Jeseni 1857 so v Odrancih sezidali šolsko poslopje z eno učilnico in učiteljskim stanovanjem in s tem omogočili pouk na enooddelčni rimskokatoliški ljudski šoli, katera je ob otvoritvi sprejela 62 učencev.

Prvi redni učitelj na odranski šoli je bil Martin Horvat, absolvent mariborskega učiteljišča, doma iz okolice Tomaža. Do leta 1879 je poučeval slovenski, nato pa je moral v Pečuhu položiti izpit iz madžarščine in poučevati v madžarskem jeziku. Kljub temu ga je madžarska oblast zaradi nepopolnega znanja madžarščine predčasno upokojila. Leta 1880 ga je nasledil Gyula Vórum (1880-1881), tega pa: Ferenc Hartmann (1881-1883), Józsika Barcs (1883-1884), Mihály Stelik (1884-1888) in Károly Bencsics (1888-1915). Vsi našteti so poučevali v madžarščini.

Pod Bencsicsevim vodstvom so leta 1912 zgradili novo, trioddelčno šolo.

1. septembra 1916 je šolski stolec izvolil za nadučitelja Arnolda Krepsa, doma iz Tešanovec. Ta je ostal na mestu nadučitelja vse do okupacije.

Razen Krepsa so bili učitelji – Madžari na odranski šoli še: Pál Reverencsics (1888-1890), Antal Krecsi (1890-1894), Ilona Halász (1904-1905), Mária Preiszler (1906-1909), Ilona Halász (1909-1912), Ferenc Virsing in žena Mária (1914-1916), Irma Mihac (1914-1916), Margit Preiszler (1916-1918) ter Irén Szabó.

Leta 1918 je šola postala štirioddelčna, leta 1921 petoddelčna in leta 1925 šestoddelčna.

11. decembra 1932 so odprli novo šolsko poslopje s šestimi učilnicami in z napisom »Narodna šola kralja Aleksandra I.«. Na otvoritvi so bili navzoči: kraljevski namestnik general Vojisavljević, sreski načelnik Trstenjak ter narodni poslanec Hajdinjak. Šolo je projektiral banovinski arhitekt Emil Navinšek. V tem šolskem poslopju, ki je bilo adaptirano (dograjen mu je bil tudi prizidek in telovadnica), poteka pouk še danes.

Ko je v lendavskem okraju razsajala griža, je bila v času od 1. oktobra do 1. novembra 1934 v omenjenem šolskem poslopju zasilna bolnica, v kateri so zdravili 200 bolnikov (15 od njih jih je umrlo).

Med okupacijo je bil upravitelj Antal Krasznai do 21. julija 1942, za njim pa zopet Arnold Kreps do konca okupacije. Njegova hči Ema, poročena Kraigher, pa je bila medtem partizanska zdravnica.

Od konca oktobra 1944 so bili v šoli nemški vojaki, nato pa madžarski tečajniki-telefonisti.

Po osvoboditvi je bila v šoli bolgarska bolnica, upraviteljeval je še Arnold Kreps, kmalu za njim pa Albin Čič. Le-tega pa je nasledil Anton Hanžel.

Od marca 1929 do oktobra 1938 je na odranski šoli učiteljeval tudi novelist Milan Kajč.

Prijava na novice

Vreme